Monday, January 27, 2014

V ponedeljek sem med sprehodom po Müllerju mimogrede pogledala v košaro z znižanimi DVD-ji in iz nje se je prvi v vrsti zasvetil DVD Michael Jacksonovega filma Moonwalker. Kot bi čakal name. Oooooh, man….. v rokah sem držala svoje otroštvo in nisem mogla verjeti svojim očem. Dobesedno stisnila sem ga tesno k srcu, da mi ga ne bi kdo speljal, čeprav sem ga že držala v rokah in je bil moj. Klasika. Nostalgija.

Malo me je bilo strah, da bo v nemškem jeziku, ker je ovitek DVD-ja nemški, a hvalabogu so bili tokrat pametni.

Dva filma sta zaznamovala moje obdobje odraščanja - Dirty Dancing in Moonwalker. Glasba. Ples. Vse.

V filmu prevladuje točno to, kar je zaznamovalo Michaelov karakter: ljubezen do glasbe in plesa, ljubezen do otrok, prevlada dobrega nad zlim, peterpanovstvo, akcija in še veliko stvari, ki gledalcu prikradejo nasmešek na obraz, ga prisilijo v nezavedno miganje po ritmu glasbe in izzovejo nostalgičen vzdihljaj ”vau”. Moonwalker predstavi skorajda vse Michaelove hite do tistega leta, vključno s pesmimi iz albuma Bad. Brez dvoma bo vsak, ki je ljubil njegovo glasbo ter spremljal njegovo življenje, vsaj enkrat tokom filma požiral boleč cmok v grlu, ko bo pomislil, da ga ni več med nami.

Michael si je želel igrati v filmih. Za film Moonwalker je napisal scenarij, se domislil koreografije, ga produciral in se z njim pokazal tudi kot igralec, ki sicer večino časa v svoji vlogi poje, pleše in beži pred negativci, pa vendar vsaj malček izživi svoje igralske sanje, ki jih je prej izkusil z vlogo Strašila, agenta M in agenta M.J..

Danes mi je film Moonwalker prebudil močne nostalgične občutke in me popeljal nazaj. Če pomislim za naprej, pa lahko brez dvoma zatrdim, da tako velike osebnosti, enako velikega glasbenika in hm… angleži imajo izraz entertainer… ne bo. Taki so redki. Izjemno redki.

No comments:

Post a Comment